Glede na obliko tiskovne forme oziroma pomnilnika informacij ločimo različne tiskarske tehnike. Prve praoblike tiska so znane že iz prazgodovinskih in antičnih časov, doslej je bilo razvitih in uporabljenih na stotine tiskarskih tehnik in še vedno nastajajo nove. Večina starejših tehnik je opuščenih in se danes uporabljajo samo še izjemoma kot umetniške grafične tehnike ali kot tehnike za izvedbo zaščite tiskovin pred ponarejanjem.

Konvencionalne tiskarske tehnike

Med konvencionalne analogne tiskarske tehnike uvrščamo tiste, pri katerih za tiskanje uporabljamo fiksno, nespremenljivo, materialno tiskovno formo. Glede na medsebojni položaj in vlogo tiskovnih in netiskovnih elementov tiskovne forme pri tiskanju ločimo:

Visoki tisk
Pri visokem tisku so tiskovni elementi izbočeni, netiskovni pa poglobljeni, odtis pa se po predhodnem nabarvanju tiskovnih elementov praviloma izvede neposredno na tiskovni material.
Knjigotisk s tiskovno formo iz kovine ali trde fotopolimerne plastične mase se danes uporablja predvsem za tiskanje etiket.
Slepi tisk je podvrsta knjigotiska (glede na izvedbo lahko tudi globokega tiska), pri katerem je informacija upodobljena z reliefno preoblikovano površino odtisa brez uporabe tiskarske barve.
Vroči tisk je podvrsta knjigotiska, pri katerem uporabljamo posebne folije s pigmentnim slojem namesto tiskarske barve, tiskamo pa s kovinsko tiskovno formo, segreto na primerno delovno temperaturo (cca. 130 oC).
Flekso tisk je tehnika, pri kateri uporabljamo mehko fotopolimerno reliefno tiskovno formo in tekoče tiskarske barve. Uporablja se predvsem za tiskanje embalaže iz papirja, folij, laminatov, valovitega kartona, uveljavlja pa se tudi za tiskanje kartona in predmetov.

Ploski tisk
Pri ploskem tisku ležijo tiskovni in netiskovni elementi tiskovne forme v isti ravnini, ločijo pa se po površinskih lastnostih: oleofilnosti tiskovnih elementov in oleofobnosti oziroma hidrofilnosti netiskovnih elementov. Praviloma v tehniki ploskega tiska tiskamo posredno tako, da odtis najprej izdelamo na vmesnem gumi valju in šele zatem tiskarsko barvo odtisnemo na tiskovni material.
Ofset tisk je tehnika posrednega mokrega ploskega tiska, pri kateri uporabljamo tehniko vlaženja tiskovne forme, s katero med tiskanjem zaščitimo netiskovne elemente pred nabarvanjem. Je najbolj razširjena konvencionalna tiskarska tehnika.
Suhi ofset tisk je tiskarska tehnika, pri kateri vlaženje netiskovnih elementov ni potrebno, ker so prevlečeni s tanko silikonsko oleofobno prevleko. Neustrezen izraz suhi ofset tisk se je v nekaterih okoljih uveljavil tudi kot ime za posredni knjigotisk.

Globoki tisk
Tiskovni elementi so vdolbine - alveole na gladki površini kovinske ali fotopolimerne tiskovne forme. Odtis izdelamo tako, da z rakljem očistimo netiskovne elemente nabarvane tiskovne forme, zatem pa preostalo tiskarsko barvo v alveolah odtisnemo na tiskovni material. Na papir in folije praviloma tiskamo neposredno, za tiskanje na predmete pa uporabljamo tehniko posrednega tampo tiska.