Digitalne tiskarske tehnike

Pri teh tehnikah je materialna tiskovna forma nadomeščena z digitalnimi podatki, ki omogočajo krmiljenje naprave za tiskanje. Grafični proces je za uporabo digitalnih tiskarskih tehnik digitaliziran od vnosa tekstovnih in slikovnih podatkov do operacije digitalnega tiskanja, ki je kljub imenu dejansko analogni zaključek procesa. Glede uporabljene tehnologije upodabljanja se digitalne tiskarske tehnike v bistvu ne razlikujejo od splošno uporabljanih tiskanikov - razlike so predvsem v kakovosti, formatih, hitrostih in cenah, ki so primerljive in konkurenčne konvencionalnim tiskarskim tehnikam, ponujajo pa tudi dodatne možnosti. Danes se v digitalnih tiskarskih tehnikah skoraj izključno uporabljajo (non impact) tehnike upodabljanja, pri katerih tiskovni tlak ni potreben.

Elektrofotografija (laserski tisk)

Ta tehnika temelji na kserografiji, pri kateri je namesto projekcije originala (fotokopiranje) za osvetljevanje predhodno elektrostatično nabitega upodobitvenega valja uporabljen moduliran laserski žarek ali svetleče (LED) diode. Kovinski upodobitveni valj je prevlečen s tankim slojem polprevodnika (najpogosteje OPC, organic photo conductor), ki se pri osvetljevanju selektivno razelektri, dobljena latentna slika se razvije s suhim tonerjem ali mokro tiskarsko barvo, prenese na tiskovni material in tam fiksira. Upodabljanje oziroma celoten proces se obnavlja za vsak odtis. Tiska se lahko neposredno ali posredno.

Ionografija

Tehnika je podobna elektrofotografiji, vendar z neposrednim upodabljanjem latentne slike na upodobitvenem valju z miniaturnimi elektrodami.

Magnetografija

Tehnika je podobna elektrofotografiji, vendar se uporablja upodobitveni valj s površino, ki jo lahko namagnetimo z miniaturnimi magneti, za razvijanje pa se praviloma uporablja prilagojen suh toner, ki ga lahko namagnetimo. Je manj uporabljena tehnika, vendar po kakovosti in hitrosti primerljiva z elektrofotografijo.

Kapljični tisk (brizgalni tisk, ink-jet)

Za upodabljanje se uporabljajo kapljice tiskarske barve, ki jih naprava brizga in usmerja na tiskovni material. Glede na uporabljeno tehnologijo formiranja, brizganja in usmerjanja kapljic ločimo več tehnologij. Praviloma se tiska neposredno na tiskovni material, uporablja pa se tudi posredni kapljični tisk. Uporablja se mnogo po sestavi različnih tekočih in trdnih tiskarskih barv, izbira tiskovnih materialov pa je skoraj neomejena.
V tehnologiji kontinuiranega toka kapljic (continous flow) se z visokotlačno črpalko ali piezo napravo naredi enakomeren niz enakih kapljic, ki se za upodabljanje v odklonskem tunelu usmerijo na določeno pozicijo tiskovnega materiala, s posebnim lovilcem pa se prestrezajo kapljice, ki jih ne uporabimo za upodabljanje.
Tehnologija kapljic na zahtevo (drop on demand), pri kateri se z uporabo piezo kristala ali miniaturnega grelca naredi kapljico samo, kadar je potrebna za upodabljanje.

Termografija (thermo transfer, sublimacija)

V toplotnem prenosnem tisku (thermo transfer) se uporabljajo miniaturni grelci, ki omogočajo prenos pigmentnega sloja folije (donor) na tiskovni material. Samo v tej digitalni tiskarski tehniki lahko tiskamo s kovinskimi pigmenti, podobno kot v vročem tisku.
V sublimacijskem tisku se s segrevanjem sloja barvil na foliji (donor) ta selektivno, glede na količino toplote, sublimirajo in prenesejo na posebni premaz tiskovnega materiala, kjer se fiksirajo. Konstrukcija naprave je podobna, kot v toplotnem prenosnem tisku, vendar prenos barvil poteka brez neposrednega kontakta folije s tiskovnim materialom.